Otrokove pravice
   


Za izvajanje zagovorništva otrok, ki ga določa Zakon o varuhu človekovih pravic UPB2 (Uradni list RS, št. 69/17) je  Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) sprejel

KODEKS ETIČNIH NAČEL ZAGOVORNIŠTVA OTROK



1.    člen
(predmet)

Kodeks etičnih načel zagovorništva otrok (v nadaljnjem besedilu: Kodeks) se uporablja za delo vseh udeležencev v zagovorništvu otrok. Udeleženci v zagovorništvu otrok (v nadaljevanju: udeleženci) so zagovorniki otrok, koordinatorji, supervizorji, člani Strokovnega sveta in zaposleni pri Varuhu človekovih pravic na področju zagovorništva otrok.
V Kodeksu uporabljena moška slovnična oblika je uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške.

2.    člen
(namen)

(1)    Kodeks določa načela in pravila, po katerih se morajo ravnati vsi udeleženci v zagovorništvu otrok. Vsi udeleženci so dolžni spoštovati dogovorjena in postavljena pravila in načela, skrbeti za varovanje in utrjevanje ugleda zagovorništva otrok tako v javnosti kot v sodelovanju z državnimi in nevladnimi institucijami.
(2)    Udeleženci so dolžni skrbno varovati občutljive podatke, s katerimi se seznanijo pri opravljanju nalog in jih ne razkrivati brez potrebe in brez soglasja oseb, na katere se nanašajo. Pri svojem delu vsi udeleženci ravnajo po načelih etičnosti – obče dobrega, da bi tako zavarovali otroke, katerim nudijo podporo in pomoč za zaščito njihovih potreb in pravic.
(3)    Zagovornik strokovno in etično zastopa voljo in želje otroka, v skladu s Konceptom zagovorništva otrok. Na njegovo delo ne smejo vplivati politične, verske, ideološke, osebne ali druge okoliščine ter institucionalni vplivi in interesi. Zagovornik mora ohraniti popolno neodvisnost od zunanjih vplivov, ko se odloča, kako bo najbolj pravilno, odgovorno in uspešno pomagal otroku.
(4)    V interesu iskanja najboljših rešitev za posameznega otroka, zagovornik skozi ves proces sodeluje s koordinatorjem in drugimi udeleženci v zagovorništvu otrok.

3.    člen
(temeljno načelo)

Udeleženci v zagovorništvu otrok spoštujejo resnico, z Ustavo RS in zakoni zajamčene pravice ter  mednarodne dokumente s področja človekovih pravic in pravic otrok, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.

4.    člen
(pravica otroka)

Otroci imajo pravico do pomoči brez kakršnegakoli razlikovanja, ne glede na spol, raso, jezik, veroizpoved ali katerokoli drugo osebno okoliščino otroka, njegovih staršev ali zakonitih zastopnikov.
Zagovornik otroka sprejema takšnega, kot je, pri delu z njim pa se opira na pozitivne dejavnike in njegove življenjske okoliščine.

5.    člen
(vloga in poslanstvo zagovornika)

(1)    Pomoč in korist uporabnikov zagovorništva otrok je edini namen ne glede na katerokoli osebno okoliščino otroka. Korist otroka je temeljno vodilo aktivnosti zagovorništva otrok.
(2)    Zagovornik oz. drug udeleženec ne sme sprejeti daril od nikogar, s katerim je posamezni primer zagovorništva povezan. Prav tako ne sme dajati daril otroku oziroma osebam, vključenim  v primer zagovorništva. Med darila, poleg materialnih stvari, sodijo tudi storitve in pogostitve.
(3)    Zagovornik mora skrbeti za varnost otroka med srečanji, ne sme ga izpostavljati situacijam, ki bi bile lahko ogrožajoče za otroka.
(4)    Zagovornik in koordinator skrbno pazita, da po nepotrebnem ne posegata na področja, ki ne sodijo v zagovorništvo, tako v zvezi z otrokom kot z njegovo družino oziroma družinskimi člani.  
(5)    Zagovornikovo delo je častno in predstavlja zaščito otrokovih koristi v najvišjem smislu, zato mora zagovornik tudi v svojem zasebnem življenju skrbeti za ugled in pozitiven zgled s svojimi dejanji v javnosti.

6.    člen
(upoštevanje Kodeksa)

Vsi  udeleženci po najboljši vesti in v korist otroka odločijo, upoštevaje vse okoliščine, kako naj ravnajo v vsakem posameznem primeru. Njihova odločitev mora biti vedno skladna z načeli in pravili tega Kodeksa.

7.    člen
(pomoč otroku)

Zagovornik pomaga otroku, da z lastnimi močmi, s pomočjo drugih ljudi in institucij spozna svojo situacijo, in išče rešitve ter v zvezi s tem izraža svoje želje in potrebe.

8.    člen
(zagotavljanje informacij)

Zagovornik mora otroku  že v začetku postopka in v vseh kasnejših fazah zagotoviti ustrezne informacije na otroku razumljiv način. V procesu pomoči mora biti otrok seznanjen tako z možnostmi kot  z omejitvami zagovorništva.

9.    člen
(drža zagovornika in koordinatorja)

Zagovornik pri svojem delu izhaja iz temeljnega načela, da verjame in zaupa otroku.
V procesu nudenja pomoči otroku sta zagovornik in koordinator dolžna zagotavljati varno okolje za srečanje z otrokom. Zagovornik je dolžan otroka dostojno in spoštljivo obravnavati, varovati njegovo integriteto ter pravico do zasebnosti, prav tako pa je dolžan upoštevati njegove razvojne in osebnostne potrebe v domačem in  institucionalnem okolju. Zagovornik je dolžan varovati  zaupane podatke kot poklicno skrivnost.
Zagovornik in koordinator spoštujeta ter se ravnata po pravilih in postopkih, opredeljenih v Splošnem aktu o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta in v Konceptu zagovorništva otrok, upoštevata strokovna načela ter z vso vestnostjo vodita postopke zagovorništva otrok.   

10.    člen
(zaščita otroka)

Zagovornik je dolžan varovati otroka pred neustreznim obravnavanjem in po svojih močeh preprečiti objavo za otroka škodljivih informacij v  medijih.
Informacije, ki jih o otroku posredujeta zagovornik in koordinator, morajo ščititi zasebnost in varovati koristi otroka ter omogočiti nemoten potek pomoči otroku.

11.    člen
(dolžnost prijave zlorabe otroka)

O morebitni zlorabi otroka, ki jo je izpovedal otrok, so sodelujoči dolžni v skladu s predpisi poskrbeti, da bodo o tem obveščeni pristojni organi.
V situaciji, ko zagovornik ve, da določenih zaupanih podatkov ne bo obdržal zase, je dolžan o tej omejitvi otroka takoj seznaniti.

12.    člen
(dolžnosti zagovornika)

(1)    Zagovornik sistematično razvija raziskovanje potreb otroka ter delovne postopke in metode, ki jih uporablja za delo z njim. Pri tem kritično presoja obstoječa in nova znanja, ravnanja, prakso ter metode in tehnike dela.
(2)    Zagovornik se vključuje v supervizijo in intervizijo najmanj v obsegu, ki ga določi Varuh in v druge oblike strokovne pomoči, ki mu pomagajo krepiti strokovni in obče človeški pristop do otrok.
(3)    Za zagovornikov razvoj mora biti omogočeno stalno izobraževanje in usposabljanje, udeleževati pa se mora tudi usposabljanj, ki jih organizira Varuh.

13.    člen
(skrbnost ravnanja)

Določbe tega Kodeksa so temeljno vodilo vseh sodelujočih v zagovorništvu otrok.

14.    člen
(izločitev zagovornika in koordinatorja)

Če zagovornik ali koordinator v katerikoli fazi postopka ugotovi, da svoje vloge v zagovorništvu iz kateregakoli razloga ne bo mogel opraviti, to nemudoma s pisnim pojasnilom sporoči koordinatorju oziroma Varuhu, da se otroku določi drug zagovornik oziroma koordinator.

15.    člen
(kršitve Kodeksa)

Za obravnavo kršitev Kodeksa je pristojna Etična komisija, ki šteje pet članov, izvoljenih izmed članov Strokovnega sveta za dobo treh let. Etična komisija svoje delo podrobneje uredi s  poslovnikom, ki ga potrdi Strokovni svet.

16.    člen
(veljavnost)

Z dnem uveljavitve tega Kodeksa preneha veljati Kodeks etičnih načel za udeležence v projektu Zagovornik – glas otroka, ki je bil sprejet 12.01.2015.
Ta Kodeks sprejme Strokovni svet in začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani Varuha človekovih pravic RS.


V Ljubljani, april 2018

© 2010 - Varuh človekih pravic Republike Slovenije | Pogoji uporabe