Otrokove pravice
   

Zasebnost otrok na spletu in družabnih omrežjih


Zaradi povečanega interesa v zvezi z vprašanjem zasebnosti otrok na spletu in družabnih omrežjih, smo se pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) odločili za objavo stališča.

Varuh je v vseh letih prejel le nekaj pobud o zasebnosti otrok na spletu, konkretneje na družabnih omrežjih, posebej na Facebooku, interes za omenjeno temo pa so pokazali predvsem mediji. Pobud o e-zlorabah otrok nismo prejemali.

Otrok ima nedvomno pravico do varstva zasebnosti, kamor sodi tudi objavljanje njegovih fotografij na spletu, v medijih ali drugje v javnosti. Varstvo pravic je različno, ko gre za plod v materinem telesu ali pa za že rojenega otroka. Tudi kasneje se varstvo pravic otroka spreminja glede na njegovo odraščanje in s tem praviloma vedno večjo zrelost in zmožnost presoje posledic določenih ravnanj in odločitev. Starejši kot je otrok, večjo težo je treba dati njegovemu mnenju.

Pravice v imenu mladoletnega otroka praviloma uresničujejo njegovi starši. Oni tudi presojajo, kaj je otroku v korist in kaj ne. Pri tem imajo razmeroma proste roke, čeprav so omejeni s tem, da otroka ne smejo ogrožati. V primerih, ko prihaja do ogrožanja otrok pa se lahko (se mora) vmeša država s svojim aparatom in otroka zaščiti. Menimo sicer, da danes objava fotografij otroka načeloma (če ne gre za kakšno kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) ne more pomeniti takšnega ogrožanja otroka, ki bi opravičevalo poseganje države v družino. Družba v celoti, njen pravni sistem in pogledi na različna vprašanja pa se s časom spreminjajo in je tako povsem mogoče, da bi se tudi to kdaj v prihodnosti spremenilo. Pri kakršnemkoli prisilnem omejevanju in poseganju države v družino je treba biti previden.

Starši pa bi se v luči svoje skrbi za otroke vsekakor morali ukvarjati z vprašanjem, kakšna so tveganja objav slik mladostnikov in se za objave odločati zrelo, saj je to njihova vloga. O vseh že znanih pasteh spleta in družabnih omrežij bi se morali zato dobro poučiti, saj lahko tudi nevednost povzroča škodo.
 
Varuh meni, da je pri objavi fotografij in osebnih podatkov otrok smiselno uporabiti maksimalno zadržanost in pustiti otroku, da se sam odloči za drugačen pristop, ko enkrat odraste.  

Vprašanje se lahko dodatno zaplete v primerih, ko starša nista enotna o tem, kaj je za otroka najboljše. Varuh meni, da lahko o objavi fotografij otrok v javnosti načeloma odločajo le starši soglasno. Če takšnega soglasja ni, bi se bilo treba takšnih objav vzdržati. Takšno vprašanje po našem mnenju sodi med tista, ki so tako pomembna za otrokov zdrav razvoj, da je brez soglasja obeh staršev mogoč edino predlog sodišču, da o tem vprašanju odloči. Sodišče ima potem moč, da voljo enega od staršev nadomesti z odločbo. Pri nedovoljenem posegu v pravico do zasebnosti je moč od sodišča zahtevati prepoved in/ali primerno odškodnino, v določenih primerih pa bi bil možen celo kazenski pregon.

Pred leti (v 2012) smo prejeli pobudo mame takrat osem let starega otroka, ki nas je povprašala, kako lahko zaščiti otroka, ki mu je njegov oče odprl profil na Facebooku, s čimer pa se ona ni strinjala. Pobudnico smo opozorili na možnost, da se obrne na upravljavca družbenega omrežja. Če ta pot ne bi bila učinkovita, bi pobudnica z očetovim otrokom ob posredovanju centra za socialno delo lahko skušala doseči sporazum o umiku profila. Nazadnje bi bila mogoče še sodna pot. Več podrobnosti tukaj.

Izpostavljanje otroka v javnosti ima za otroka gotovo posledice. Te so lahko negativne in tudi pozitivne, vseh pa ni niti mogoče napovedati, saj bodo odvisne tudi od konteksta v prihodnosti. Zato je izrednega pomena ozaveščanje o vseh možnih in že znanih posledicah. V izogib morebitnim negativnim posledicam pa je nujno, kot že rečeno, zavzeti zadržano držo pri objavi fotografij in drugih osebnih podatkov.

Prav je tudi, da je otroku v odraslosti omogočeno, da uveljavlja zahtevke tudi zoper svoje starše, če je zaradi njihovih protipravnih ravnanj otroku nastala škoda. Tovrstnih zahtevkov v Sloveniji sicer po našem vedenju še ne poznamo, vendar jih veljavna zakonodaja omogoča. Zakonodaja sicer nikjer ne določa izrecne prepovedi tovrstnega objavljanja podatkov otrok, ni pa nemogoče takšne prepovedi izpeljati iz določb, ki od staršev zahtevajo skrb za otrokovo korist ter da zagotavljajo ustrezen telesni in duševni razvoj otrok.

Veljavna zakonodaja torej ne postavlja ovir zagotavljanju otrokovih pravic na področju varstva njihove zasebnosti. Izrazito podrobna normiranost v pravu lahko prinaša več škode kot koristi in prepričani smo, da že navedena dolžnost staršev, da zagotavljajo otrokovo korist in njegov ustrezen razvoj vedno zajema tudi prepoved ravnanj staršev, ki jih družba in stroka prepoznavajo kot otrokom škodljiva. V kolikšni meri je objavljanje podatkov na spletu za otroka škodljiva, pa se bo s časom verjetno na konkretnih primerih oblikovala tudi sodna praksa.



< Nazaj
© 2010 - Varuh človekih pravic Republike Slovenije | Pogoji uporabe