Otrokove pravice
   

Medicinsko predpisana dietna prehrana otrok je njihova pravica, ne privilegij

23.11.2017


Namestnik varuhinje Tone Dolčič je v torek, 21. 11. 2017, na posvetu, na katerem so iskali sistemske rešitve za bolnike z medicinsko predpisanimi dietami, predstavil stališče Varuha človekovih pravic RS (Varuh) do različnih zahtev posebne prehrane v vrtcih in šolah. Poudaril je, da njihova neuresničitev pomeni kršitev le v primeru, če je posebna prehrana zdravstveno utemeljena.

Na posvetu, ki je potekal v prostorih Državnega sveta RS in ga je organizirala Civilna iniciativa za enakopravno prehrano otrok, je sodelovalo 23 strokovnjakov in predstavnikov različnih državnih organov,  javnih zavodov in društev. Celovito so predstavili problematiko priprave in zagotavljanja dietne prehrane predšolskim otrokom in učencem osnovnih šol. Skupno sporočilo posveta bi lahko strnili v ugotovitev, da zakonska ureditev (zakon o šolski prehrani) ne ureja celovito problematike zagotavljanja primerne prehrane otrokom, ki zaradi medicinskih razlogov ne smejo uživati določenih vrst hrane. Tudi oprema šolskih kuhinj večinoma ni prilagojena zahtevam posebne priprave nekaterih živil, osebje pa tudi nima dovolj znanj s področja dietetike.

Namestnik varuhinje Tone Dolčič je pri predstavitvi stališča Varuha do različnih zahtev posebne prehrane v vrtcih in šolah še povedal, da Varuh pri obravnavi vprašanj o primernosti prehrane otrok vedno izhaja iz njihovih pravic. Konvencija ZN o otrokovih pravicah, ki jo sicer v Sloveniji uporabljamo neposredno, ne določa posebej pravice otrok do zdrave prehrane, je pa mogoče to pravico izpeljati iz drugih pravic, zlasti iz 24. člena, ki določa, da države pogodbenice Konvencije priznavajo otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in do storitev ustanov za zdravljenje in zdravstveno rehabilitacijo.

V praksi se s prehrano otrok Varuh ne ukvarja prav pogosto, večinoma pa ne z zahtevami po njeni prilagoditvi zdravstvenemu stanju otroka, pač pa večinoma z zavračanjem določenih vrst jedi iz verskih, ideoloških ali drugih prepričanj staršev. V teh primerih je stališče Varuha, da otroci nimajo pravice do določene vrste prehrane, če to ni zdravstveno indicirano. To pomeni, da starši otrok niso upravičeni od vrtcev in šol zahtevati prilagoditev prehrane njihovim željam, če le-te niso podprte z zdravstveno dokumentacijo.

»Država je v okviru svojih pristojnosti poskrbela za normativno ureditev prehrane otrok v vrtcih in šolah, sprejela je poseben zakon in smernice zdrave prehrane, ki jih vrtci in šole tudi upoštevajo. Žal pa vprašanj, ki jih danes obravnavamo, omenjena predpisa ne rešujeta v celoti. Zakon o šolski prehrani v četrtem odstavku 4. člena določa, da dietne obroke organizira šola v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi. Torej dietna prehrana otrok ni njihova pravica, temveč le nekakšen privilegij,« je na konferenci povedal namestnik Dolčič.

Nadaljeval je, da iz opisanega izhaja, da starši niso upravičeni od posamezne šole ali vrtca zahtevati posebne, njihovim otrokom prilagojene prehrane, četudi je zahteva utemeljena z zdravstvenim stanjem otroka. Če šola nima 'zmožnosti', kot pravi zakon,  ni dolžna zagotoviti prilagojene prehrane. V vsakem primeru pa se je šola dolžna  vzdržati kakršnekoli prisile otroka, da bi jedel hrano, ki jo zavrača.

Varuh meni, da bi morali drugače obravnavati situacije, kadar otroci zaradi bolezni ne smejo uživati nekaterih snovi. Dietna prehrana, ki pomaga ohranjati zdravstveno stanje otroka, ne bi smela biti nadstandardni privilegij, temveč pravica otrok, da se jim zagotovi zdrav razvoj in najvišja dosegljiva raven zdravja, kar zahteva tudi omenjena Konvencija. Zato jim mora država to tudi zagotoviti. Kako bo država uresničila to otrokovo pravico, je v njeni pristojnosti: lahko s predpisi določi pripravo takšne hrane v šolskih kuhinjah, lahko pa se odloči tudi za njeno subvencioniranje. Pri tem bo morala država izhajati iz načela enakosti, ki ga zagotavlja 14. člen naše ustave: če imajo vsi otroci pravico do prehrane, jo morajo imeti pod enakimi pogoji.

Varuha so že leta 2016 starši otrok s hudimi alergijami na več vrst hrane seznanili s težavami, ki jih imajo pri zagotavljanju ustrezne prehrane v vrtcih in šolah. Starši so zatrjevali, da se zlasti šole pripravljanju ustreznih obrokov hrane za hude 'alergike' izogibajo, pripravljene so pripraviti le obvezni dietni obrok - navadno je to malica. V večini primerov morajo starši sami zagotavljati vse druge obroke hrane za svoje otroke z alergijami (zajtrk, kosilo, popoldanska malica), hrana pa je precej dražja od tiste, ki je vsem drugim otrokom v šoli zagotovljena. Največkrat starši niso upravičeni niti do dodatka za nego in ne za posebno dohodninsko olajšavo zaradi skrbi za svojega bolnega otroka.

Varuh je s problemom seznani ministrico za izobraževanje, znanost in šport v osebnem pogovoru meseca decembra 2016. Ministrstvo nam je posredovalo podatek, da vrtci in osnovne šole pripravljajo več kot 800 različnih jedilnikov dnevno, ne le zaradi zdravstvenih razlogov pri učencih, temveč tudi zaradi verskih razlogov ali zaradi določenega drugačnega svetovnonazorskega prepričanja staršev.

Varuh bo o problematiki pisal tudi v letnem poročilu 2017 in ministrstvu priporočil, naj preuči možnost, da bi se v šolah pripravljala tudi ustrezna dietna kosila za učence s hudimi alergijami na določeno vrsto hrane ali njene sestavine. Morda je mogoče problematiko vsaj v večjih mestih razrešiti s povezovanjem osnovnih šol in vrtcev pri pripravi prehrane. Zavedamo se, da bi takšna rešitev povzročila šolam tudi določene dodatne stroške, ki bi jih ministrstvo moralo upoštevati in povrniti razliko v obliki subvencije (staršem v razliki do višje cene ali šoli v razliki do višjih stroškov).

Namestnik Dolčič je še menil, da bo posvet ponudil veliko strokovnih podlag, ki so potrebne za primernejšo normativno ureditev obravnavanega področja. Kateri predpisi, ali s področja šolska ali s področja zdravstvenega varstva, bodo problematiko razrešili, niti ni bistveno. Bistveno bo, da se bomo problema lotili in ga razrešili v dobro vseh naših otrok, je še dodal.



< Nazaj
© 2010 - Varuh človekih pravic Republike Slovenije | Pogoji uporabe