Otrokove pravice
   

Pri vključevanju begunskih otrok v lokalno okolje še veliko izzivov

04.10.2016

Otroci so najbolj ranljive žrtve migracijskih tokov, zato je begunska kriza pravzaprav kriza otrok, je bilo slišati na okrogli mizi o pravicah begunskih otrok pri vključevanju v lokalno okolje. Čeprav je bil v Sloveniji glede njihove integracije po mnenju sogovornikov narejen korak naprej, pa je na tem področju še veliko izzivov.


V zadnjih nekaj letih se namreč svet sooča z množičnimi migracijskimi in begunskimi tokovi, med tistimi, ki najbolj trpijo, pa so otroci, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove, da poiščejo boljšo prihodnost v tujih okoljih in državah. Da bi spodbudili razpravo o pravicah teh otrok, so na ministrstvu za zunanje zadeve ob tednu otroka danes pripravili okroglo mizo o otrocih migrantih in beguncih ter udejanjanju njihovih pravic pri vključevanju v lokalno okolje.

Na okrogli mizi je ugotovitve o tem predstavil namestnik varuhinje Miha Horvat. Dejal je, da je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) sredi septembra začel intenzivno preverjati stanje v dijaških domovih v Postojni in Novi Gorici, kamor so nastanili mladoletnike brez spremstva. Ocenil je, da gre pri premestitvi v dijaške domove za pozitiven korak, ki pa ne rešuje vseh težav. Mladoletniki se po njegovih besedah tam sicer čutijo sprejete, še vedno pa je veliko stvari, ki jih težijo.

Med težavami, s katerimi se srečujejo, je Horvat navedel pogosto menjavanje okolja in ljudi, ki se z njimi ukvarjajo, kar z vidika integracije zagotovo ni dobro. Druga težava mladoletnih beguncev brez spremstva pa je negotovost glede postopkov, je dejal.


Po besedah predstavnice ministrstva za zunanje zadeve Sabine R. Stadler imajo otroci begunci za seboj travmatične izkušnje, zato je izredno pomembno, da jim nudimo pomoč in zaščito. "Vsak otrok si zasluži srečno otroštvo, odrasli pa smo odgovorni, da za to poskrbimo," je dejala.

Kako v Sloveniji poteka integracija begunskih otrok, je pojasnila vodja sektorja za nastanitev, oskrbo in integracijo na notranjem ministrstvu Katarina Štrukelj, ki se, kot je dejala, vsak dan srečuje z delom z otroki v azilnem domu. Tam je trenutno nastanjenih 68 otrok, za mednarodno zaščito pa jih je letos zaprosilo 262. Od teh je bilo 124 mladoletnikov brez spremstva, ki so po njenih besedah najbolj ranljivi.

Kot je pojasnila, so vsi otroci vključeni v izobraževalni sistem. Tisti, ki so nastanjeni v azilnem domu, obiskujejo Osnovno šolo Livada, ki jo je Štrukljeva izpostavila kot primer dobre prakse. Opozorila je tudi na travmatične izkušnje begunskih otrok, ki potrebujejo psihosocialno pomoč.

Po mnenju vodje projektov na področju mladoletnih migrantov iz Slovenske filantropije Marine Uzelac je uspešna integracija možna šele takrat, ko so njihove pravice v celoti uveljavljene. V Sloveniji je bil sicer narejen korak naprej, a še vedno zaznavajo sistemske pomanjkljivosti, je poudarila. V Slovenski filantropiji tako pogrešajo sistemski pristop: begunski otroci bi se morali obravnavati kot otroci, ne pa glede na priseljenski status.

Prav tako bi morali v Sloveniji poleg statusa begunca in subsidiarne zaščite uvesti še zaščito iz humanitarnih razlogov, je opozorila Marina Uzelac. Prav tako nekateri postopki trajajo predolgo, država pa jih izvaja v otrokom neprimernih prostorih. Kar se tiče izobraževanja, je bil storjen korak naprej s programom opismenjevanja, na področju integracije v lokalno okolje pa je položaj še vedno različen v posameznem lokalnem okolju, je dodala.


Da je na področju vključevanja otrok beguncev v lokalno okolje tako v Evropski uniji kot v Sloveniji še veliko izzivov, je dejala tudi izvedenka za zaščito otrok na začasni misiji Unicefa v Sloveniji Pilar Gonzalez Rams. Tara Beattie iz Sveta Evrope pa je opozorila, da je ključ do uspešne integracije v tolerantni in vključujoči družbi.

 

VIR: Slovenska tiskovna agencija (STA)



< Nazaj
© 2010 - Varuh človekih pravic Republike Slovenije | Pogoji uporabe