Otrokove pravice
   
  • Vsi otroci smo enakovredni

    • Vsi otroci ste enakovredni. Nihče te nima pravice razlikovati glede na tvoj videz, barvo kože, spol, jezik, vero, narodnost ali prepričanje.
    • Če bi posameznikom priznali več pravic zgolj zato, ker imajo določene osebne okoliščine, potem bi bila to diskriminacija, ki pa ni dovoljena.

     

     

     

     

    Vendar pozor: obstaja tudi pozitivna diskriminacija, kar pomeni, da lahko določenim ljudem damo prednost prav zaradi njihove osebne okoliščine (npr. če je invalidnim osebam zaradi njihove gibalne oviranosti posebej zagotovljen parkirni prostor).

    Določene pravice dobiš šele, ko si dovolj star (na primer volilno pravico pridobimo šele z 18 leti). Takšna zakonska ureditev ne pomeni diskriminacije, saj velja pravilo, da otroci lahko odločajo v skladu s svojo zrelostjo.  



  • Konvencija o otrokovih pravicah velja za vse otroke in mladostnike

    • Konvencija o otrokovih pravicah velja za vse otroke in mladostnike na svetu, ki še niso stari 18 let
    • KOP ne razlikuje med mladostniki in otroki: do 18. leta starosti so vsi otroci. Domači predpisi pa pogosto razlikujejo med različnimi starostnimi obdobji otrok in jih različno poimenujejo (mladoletniki, mladostniki, starejši mladoletniki, nedoletniki ipd.).
    • Pri Varuhu človekovih pravic RS izraz otroci uporabljamo, kadar govorimo na splošno o skupini pod 18. letom, kadar pa govorimo le o določeni skupini nad 12 let, jih imenujemo mladostniki.
  • Imam pravico do igre in pravico živeti v dobrem okolju

    • Poleg šolskih obveznosti in obšolskih dejavnosti ti morajo odrasli zagotoviti prosti čas za igro in razvedrilo, primerno tvoji starosti.
    • Prav bi bilo, da v prostem času delaš, kar te veseli, lahko ti pa starši oziroma skrbniki določene dejavnosti omejijo ali prepovejo, če menijo, da niso primerne tvoji starosti ali so zate škodljive.
    • Aktivnosti, ki so del pouka, so zate obvezne, s tistimi, ki potekajo v tvojem prostem času, pa se moraš ti strinjati in ni prav, če te vanje kdo prisili.

    Odrasli ti morajo zagotoviti tudi dovolj časa za počitek.

    Lahko sodeluješ pri lutkovnih ali gledaliških predstavah, pišeš pesmi ali igraš inštrumente, slikaš, rišeš, ustvarjaš filme ali drugo.

    Država je dolžna spodbujati in zagotavljati vsem otrokom enake možnosti za kulturno, umetniško in prostočasno dejavnost otrok.

  • Družina je zelo pomembna za razvoj in dobro počutje otroka

    • Ljubeča družina je zelo pomembna za tvoj razvoj, saj v njenem okviru dobiš temelje za razvoj tvoje osebnosti in osvojiš temeljne vrednote.
    • Starši so primarno odgovorni za tvojo vzgojo in razvoj. Zagotoviti ti morajo takšne pogoje za življenje, da se boš lahko razvijal. To morajo storiti po svojih najboljših močeh in v skladu z gmotnimi možnostmi.
    • Države, ki so podpisale KOP, so dolžne sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bodo staršem ali drugim, ki so odgovorni za otroka, pomagale uveljaviti to pravico.
    • Družin je lahko več vrst: dvostarševska (starši in otroci), enostarševske (mati ali oče in otroci), medgeneracijske (stari starši - vnuki), sorodstvene (tete in strici - nečaki, nečakinje); istospolne (starša istega spola in otroci, rejniške (rejniki in rejenci) in druge ...
  • Imam pravico biti z obema staršema, tudi če ne živita skupaj

    • Imaš pravico, da živiš s svojimi starši. Oba starša sta enako odgovorna za tvojo vzgojo in razvoj. Države pa morajo oblikovati takšne pogoje, da bodo starši tvoje pravice lahko uveljavljali.
    • Staršem se te lahko odvzame, če te zanemarjajo in zlorabljajo. To se lahko zgodi tudi, če starši živijo ločeno in je treba odločiti, kje boš živel.
    • Če se tvoji starši ločujejo, imaš pravico povedati o tem svoje mnenje, sodišča in drugi organi, pa ga morajo upoštevati skladno s tvojo starostjo in zrelostjo.
    • Imaš pravico, da se redno srečuješ s tistim od staršev, s katerim ne živiš skupaj, razen v primeru, če to zate ne bi bilo dobro.
    • Če se s starši ne strinjate ali te odrasli ne slišijo (tudi na sodišču ali drugje), ti lahko pomaga zagovornik.
  • Imam pravico hoditi v šolo in se učiti

    • Države ima dolžnost, da ustvari možnosti, da se lahko šolamo.
    • Država in odrasli ti morajo omogočiti osnovno šolanje, do katerega boš lahko dostopal in bo brezplačno.
    • Država mora spodbujati tudi razvoj različnih oblik srednjega šolanja in  zagotavljati vsem enako dostopnost šolanja na visoki stopnji na podlagi osebne sposobnosti.
    • Imaš pravico, da si obveščen o možnostih izobraževanja.
    • Šole imajo dolžnost, da znanje podajajo na kakovosten način in s pomočjo sodobnih učnih metod (v obliki delavnic, zunaj šole, ...) in sredstev (z računalniki, preko elektronskih tabel, ...)
    • Dolžnost tvojih staršev je, da te vpišejo v šolo in skrbijo, da redno obiskuješ pouk.
    • Tvoja dolžnost pa je, da redno hodiš v šolo, se učiš in izpolnjuješ šolske obveznosti.
  • Imam pravico povedati, kaj mislim

    • Odrasli bi te morali povprašati o tvojem mnenju v zadevah, ki se te tičejo (na primer, če se starša ločujeta, če nameravate urediti tvojo sobo, če se odločate o tvojih obšolskih dejavnostih,…).
    • Pravico imaš, da poveš svoje mnenje tudi v postopkih pred sodišči.
    • Za pomoč pri izražanju svojih mnenj lahko zaprosiš zagovornika.
    • Ni tvoja pravica, če s svojim izražanjem mnenja motiš pouk. Učitelj ti lahko odvzame besedo ali ti ne dovoli, da bi izrazil svoje mnenje, če presodi, da bi tvoje izražanje mnenja posegalo v pravico drugih učencev do nemotenega izobraževanja.



  • Svoje mnenje lahko izražam na različne načine

    • Tudi sam(-a) imaš pravico širiti informacije in izražatvi svoje mnenje (preko spleta, knjig, skozi fotografije, risbe, nastope, filme,…)
    • Svoje mnenje lahko izrazite  preko različnih medijskih oblik (televizija, radio, tudi šolski radio, ... ).
    • Pouči se o pravilih varnega komuniciranja preko spleta na strani Safe.si. Kar je na spletu, tam ostane za vedno! Deluj dobro zdaj, da ne boš v zadregi čez leta (ko boš na primer iskal(-a) službo).
    • Ne skrivaj se za anonimnostjo na spletnih forumih. Odgovorno je, če se pod svoje mnenje o neki zadevi podpišeš.
    • Svoje mnenje izražaš tudi z obleko ali nakitom, slikami, podobami in simboli. Oblačiš se lahko tako kot verjameš, da je prav. Z uporabo določenih simbolov lahko posegaš v pravice drugih otrok do veroizpovedi ali prepričanja in jih žališ. Pazi!
  • Imam pravico biti obveščan s pomočjo radia, televizije, časopisov in knjig

    • Dolžnost države je, da ustvari pogoje, da bosta tvoja starša ali ljudje, ki skrbijo zate, imeli službo in zaslužili dovolj, da ti bodo lahko naročili revijo, ki jo rad(-a) bereš, ti omogočila ogled televizijskega programa, ki je primeren tvoji starosti in ti omogočila morda tudi dostop do vsebin, ki jih lahko najdeš na računalniku, ali te peljejo v kino ali gledališče.
    • Država mora zagotoviti tudi sredstva in pogoje tudi šolam in drugim ustanovam (knjižnicam,...), da vam omogočijo učenje s pomočjo računalnikov, izposojo knjig, filmov in zgoščenk z različnimi vsebinami.
    • Dolžnost odraslih je, da ti omogočijo vsebine, ki so zate najprimernejše in se pogovarjajo o vsebinah, ki te begajo ali jih spoznavaš in ne razumeš najbolje. Informacije ti ne smejo škodovati.
  • Imam pravico do zasebnosti

    • Nihče te nima pravice siliti, da te snema ali sprašuje, če ti tega ne želiš.
    • Včasih starši novinarjem dovolijo, da te snemajo ali povprašajo o kakšni zadevi. Kljub temu, da so starši novinarjem to dovolili, imaš ti pravico, da NE ODGOVARJAŠ na vprašanja, če se ti ne zdi prav ali se ne počutiš dobro, da bi to storil(-a).
    • Nihče nima pravice v poročilih prikazovati tvojega doma ali razkrivati podrobnosti iz tvojega življenja, ki bi razkrile tvojo identiteto.

    Odrasli so dolžni zaščititi tvojo zasebnost, prav tako morajo biti pri poročanju o otrocih previdni mediji. Nihče ne sme blatiti tvojega imena.
    Nihče ne sme brati pisem ali sporočil, namenjenih tebi, in brati tvojih dnevnikov brez tvojega dovoljenja.
    Tvoja dolžnost pa je, da si previden(-na) pri pogovorih na spletnih straneh, predvsem z ljudmi, ki jih ne poznaš. Prav tako pazi, da ne boš ti o drugih sporočal kaj, kar bi jih spravilo v zadrego ali blatilo njhovo ime.

  • Imam pravico do svobode misli in veroizpovedi

    • Če pripadaš manjšini, imaš pravico govoriti tvoj jezik in se ravnati po običajih tvoje kulture in vere.
    • V Sloveniji je z ustavo določena ločenost verskih skupnosti in države, zato se v javnih šolah ne smejo pojavljati verski simboli, v njih pa se tudi ne sme opravljati konfesionalna dejavnost. Izražanje vere s strani javne šole bi namreč pomenilo kršitev pravic vseh učencev, ki niso pripadniki te vere.
    • Ni prepovedano, pa tudi ne sme biti preganjano izkazovanje verskih simbolov na obleki, nakitu ali v frizurah učencev in dijakov, ki želijo svoje prepričanje ali vero tako izražati. Njihova svoboda je omejena le s pravico drugih, da jih s temi simboli ali znaki ne žalijo oziroma drugače posegajo v njihove pravice.
    • V šolah v Sloveniji je jezik poučevanja slovenski. Če slovenskega jezika še ne razumeš, ti mora država zagotoviti pomoč pri vključitvi v izobraževalni proces.


  • Nihče me nima pravice zlorabljati, izkoriščati ali zapostavljati

    • Nihče te ne sme kakorkoli izkoriščati, zlorabljati ali zapostavljati.
    • Nihče te ne sme siliti k delu z namenom pomoči k pridobivanju zaslužka za preživetje. Tako tudi nihče nima pravice zaposlovati otrok in jih izkoriščati.
    • Nihče te ne sme izkoriščati za opravljanje dela, ki je lahko nevarno, škoduje tvojemu zdravju in razvoju ali moti tvoje šolanje. To ne pomeni, da te starši ne smejo vključiti v domače obveznosti, na primer pomivanje posode, sesanje prahu in podobna dela.
    • Država te mora z vsemi primernimi ukrepi zaščititi pred uporabo mamil in psihotropnih snovi. Nihče te ne sme uporabljati v trgovini s takšnimi snovmi ali v kakršnikoli drugi povezavi z njimi.
  • Nihče me nima pravice spolno zlorabljati

    • Nihče se te ne sme dotikati na način, ki bi ti bil neprijeten in bi te zato bilo strah. Ne sme te siliti v snemanje filmov, fotografiranje ali druženje z različnimi ljudmi na način, ki bi te strašil ali bi ti bil neprijeten ali bi ti celo povzročal bolečine! Otrok ni nikoli kriv, če se mu kaj takega dogaja. Za to so odgovorni odrasli.
    • Če se ti to dogaja, povej nekomu, ki mu zaupaš.
    • Če zlorabe opazite, nemudoma povejte, da odgovorne osebe ali službe hitro in odločno ukrepajo seveda prvenstveno za zaščito ogroženega otroka.
    • Država te mora zavarovati tudi pred spolnim izkoriščanjem in spolnimi zlorabami. 
  • Otrok, ki je moral zapustiti svojo državo, ima enake pravice kot otroci v novi državi

    • Če si skupaj s starši ali sam moral zapustiti svojo državo in prosiš za status begunca ali ta status že imaš, te mora država, v katero si se zatekel, zaščititi, ti pomagati in poskrbeti, da se tvoje pravice iz Konvencije uresničujejo. 
    • Če nimaš nikogar, ki bi te spremljal, ti bo zagotovljena posebna skrb in pomoč.
    • Če je le mogoče, boš ponovno skupaj s svojo družino. 
    • Če staršev ali drugih družinskih članov ne bi bilo mogoče najti, bo država, v katero si se zatekel, poskrbela za enako varstvo kot ga je deležen vsak drug otrok.
  • Dolžnost države je storiti vse, kar je v njeni moči, za spoštovanje otrokovih pravic

    • Države, ki so podpisale Konvencijo OZN o otrokovih prvicah, morajo sprejeti vse ustrezne zakone in druge ukrepe, da se lahko določila Konvencije (KOP) uresničujejo. Povedano drugače: oblkovati morajo takšne pogoje, da se bo to, kar je v Konvenciji zapisano, lahko uresničevalo in da ne bo zapisano le "mrtva črka na papirju".
    • Države naj bi si pri uresničevanju določil Konvencije med seboj pomagale.
  • Vsem, ki sprejemajo odločitve, povezane z otroki, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo

    • To je eno od osnovnih načel Konvencije o otrokovih pravicah (KOP) in zavezuje vsakogar, da v vsakem postopku, v katerem je udeležen otrok, ugotovi, kakšna odločitev bo najbolj spoštovala otrokove koristi.
    • Otrokove koristi ni mogoče vnaprej določiti, saj je otrokova korist v posameznem primeru lahko zelo različna, odvisna od vrste okoliščin. Zato ob odločanju nihče ne sme enostavno prepisati že obstoječe odločitve, ampak mora posebej oceniti vse okoliščine, iz katerih je mogoče ugotoviti največjo otrokovo korist.

    Kadar je o otrokovi pravici izdana tudi odločitev državnega organa (sklep, odločba, sodba) mora biti otrokova korist posebej utemeljena. Če tega ni, je takšno odločitev mogoče izpodbijati v pravnem postopku, saj ni bilo pravilno odločeno

© 2010 - Varuh človekih pravic Republike Slovenije | Pogoji uporabe